Skip to main content
Teo Spiller

Some links here are partner links — we may earn a commission if you buy, at no extra cost to you. Details.

uvodnik

Janez Strehovec: Ob predstavitvi slovenske spletne umetnosti Internet je po svoji naravi izrazito komunikacijski medij, njegove poglavitne lastnosti se zato najusodneje prezre takrat, kadar se na njem zgolj postavljajo dokumenti na podoben način kot je tisti, ki opredeljuje njihove artikulacije v realnih prostorih. Mislim na pomankljivost, ki jo sam poimenujem kot virtualni mimezis, kar pomeni, da se v kiberprostoru zgolj ponavlja, kopira in s tem podvaja vsebine, ki obstajajo že v realnem svetu.

Primer za takšen neinventivni pristop ponujajo številne spletne strani tudi tako pomembnih inštitucij kot so nacionalni časopisi, ki pogosto skrajno dolgočasno na spletni strani ponujajo tisto, kar je natisnjeno že na papirju. Za razliko od prominentnih inštitucij (tudi spletne strani vladnih organizacij, strank, univerz, velikih podjetij ipd. so praviloma en sam dolgčas) so veliko inovativnejše in komunikativnejše spletne strani marginalnih posameznikov, prav tako pa medij odlično razumejo tudi oblikovalci spletnih strani z erotično vsebino, kjer nikakor niso naložena samo slikovna in tiskana gradiva, ampak lahko njihovi uporabniki uporabljajo številne feed-back kanale (obračajo v živo kamero, kukajo skozi “showcam” in “voyeurcam”, pošiljajo pisana sporočila in komentarje, se pogovarjajo s puncami in drugimi uporabniki strani preko pogovornih sob, t.i. chat rooms). Že množično dostopna in uporabniku prijazna programska oprema zato omogoča obisk in participacijo na tako zanimivi strani s tovrstno vsebino kot je A Taste of Honez ( http://www.honez.com/index1.htm ).

Zakaj ta ovinek k splošni naravi spletnega medija, se pravi k tistemu, kar v angleščini poimenujejo kot webness in je utemeljeno predvsem na visoki stopnji interaktivnosti in kvalitativnem feed-backu? Zato, ker so prav spletni umetniki tisti, ki odlično razumejo naravo medija, izrabljajo njegove številne avtentične možnosti in razvijajo na njem alternativne oblike komunikacije. Dejstvo, da so spletni umetniški projekti integrirani v sam medij (za razliko od tradicionalnih umetniških del, ki se profani vsakdanjosti ognejo v muzejih, galerijah, koncertnih dvoranah, gledališčih…), se ne izkaže kot napaka, ampak kot prednost, kajti tovrstni projekti niso geografsko locirani, zato imajo lahko številne bralce-gledalce-uporabnike, prav tako pa je jedro njihove poetike v tem, da so v živo povezani s sorodnimi deli na internetu, da so sami del on-line življenja.

Vsaka spletna stran praviloma ponuja povezave (linke) k drugim stranem, usmerja h globalni povezljivosti, ki omogoča tako presežek na komunikacijski ravni kot tudi svojevrstno solidarnost tistih, ki so aktivni v on-line prometu. Osamitev spletnih strani iz kiberprostorskega prometa, recimo njihovo kopiranje na CD-rom, ki bi bil dostopen le omejenemu številu gledalcev kake galerije, se pravi, ki ne bi bil v živo omrežen, bi dejansko pomenila blokiranje in deformacijo tovrstnih del. Uvodoma smo omenili komunikacijsko naravo interneta, ki omogoča številne dialoške in poliloške kanale geografsko alociranih posameznikov, ki jih povezujejo le skupne interesne vsebine, in takšna, namreč izrazito komunikacijska, je tudi narava spletnih umetniških projektov.

Po kultni in razstavni vrednosti umetnin (v smislu njunega znanega ločevanja in definiranja v teoriji Walterja Benjamina) smo danes tudi v umetnosti priče vedno večjemu poudarku na komunikacijski razsežnosti (in z njo povezani vrednosti, kvaliteti) umetniških del. Pri tem pa je pomembno, da spletni umetnik išče kar se da alternativne oblike komuniciranja (bodisi v smislu vsebinske, tudi politične prevratnosti in nekonformizma bodisi v smislu njihove emocionalne, intimne narave), da je hacker in celo cracker, ko gre za rabo alternativnih komunikacijskih poti, da je integriran z medijem in je hkrati zunaj njega (virtualna potujitev), prav tako pa je pomembno, da uporabnika zainteresira s spletno estetiko svoje strani, ki vključuje visoko stopnjo interaktivnosti (z inovativno oblikovanimi vmesniki), potopitvene in druge posebne učinke in visoko kakovost komunikacije (povratnih zank), kajti spletno delo je intersubjektivni proces; uporabnikove konkretizacije postajajo dokumentirani del življenja spletne umetnine kot procesa.

Omenili smo procesno naravo spletnega dela, kajti nikakor ni nujno, da se spletno umetnino izenači s samo spletno stranjo, pravzaprav je to celo omejitev in zožitev, če se skuša tudi tukaj uveljaviti projekt v smislu “kunst-web-werka”. Prav značaj stabilnega dela (v smislu nemškega Kunstwerk) se zoperstavlja nestanovitni, procesualni in komunikacijsko odprti naravi spletnega projekta. Zanimiv primer inovativnega pristopa k spletni umetnosti je zato projekt avtorja elektronske književnosti Johna Caylaya Myour Darkness, ki je oblikovan kot na objekte orientirana umetniška virtualna skupnost (t.i.

Related: — Kochen, Wiegen, Dampfgaren in einem Gerät – mit Guided Cooking und Cookidoo-Rezeptbibliothek..

MOO), v kateri ima svoj intimni kotiček okrog 30 njegovih prijateljev, ki tudi lahko v različnih oblikah komunicirajo znotraj tistega projekta. Ta primer omenjam zato, ker je tako rekoč sleherna internetovska naprava (od MUD do Chat Room) vredna, da se jo vključi v artistični promet, in da se umetnosti na medomrežju ne enači zgolj s spletno stranjo, na katero so postavljene umetniške vsebine.

Tu je zato tudi potrebno opozoriti na že uveljavljeno razlikovanje med spletno umetnostjo in umetnostjo na medomrežju. Projekti slednje pogosto do medija ignorantsko zgolj izrabljajo kiberprostor za reprodukcijski in distribucijski medij svojih del (ob razstavi v realni galeriji torej njena ponovitev še v obliki virtualne galerije). Spletna umetnost je lahko tudi v vlogi takšne komunikacije, ki je usmerjena k, pogojno rečeno, avtentični resničnosti, in je zato alternativna do drugih (vojaško, policijsko) manipuliranih virov informacij (recimo vloga CNN med Zalivsko vojno in med Natovimi napadi na ZRJ).

Od fikcije in očaranja, s katerima sta obsedena tako tradicionalna kot moderna umetnost (vsaj njen opazen del), se usmerja k odčaranju in demistifikaciji (kar je bilo značilno za vrsto internetskih projektov med Natovimi napadi na ZRJ, ki jih sicer lahko interpretiramo tudi kot prvo internetsko vojno - za razliko od Zalivske vojne kot vojne za video terminalom). Za spletno umetnost je bistvena napetost med umetniškim in neumetniškim, kajti deluje tako v umetniškem kontekstu kot zunaj njega, izrablja vsa razpoložljiva orodja in postopke novega medija, hkrati pa si zna poiskati tudi vmesne prostore za subverzivne akcije.

If you are shopping: — Ein Formular, mehrere Angebote von Küchenstudios aus der Region – kostenlos und unverbindlich..

Vsekakor pa naj zapišemo, da je estetika spletnega medija danes še popolnoma odprta, njene karte se še mešajo, kar pomeni, da še niso razdeljene, čeprav je že danes jasno, da je napačno, če skušajo spletni umetniki v novem mediju zgolj ponavljati postopke zgodovinske avantgarde in neoavantgard (recimo Kleina, Beuysa in Kandinskega), ne da bi upoštevali naravo medija in s tem tudi hackerske in celo crackerske postopke. Še beseda dve o naravi podobe in besede na spletni strani. Prva je podoba-telo, svojevrstna kibernetska ikona, ki ima lahko tudi kinetično razsežnost.

In tudi beseda lahko zadobi v okviru spletnega projekta vizualno in kinetično razsežnost, prestavljena je v gibanje in v njem lahko nastopa celo kot nemogoči berljivi objekt, kot beseda-film-uganka. Predvsem programiranje v Javascriptu je omogočilo nastanek vrste kvalitetnih literarnih projektov, ki presegajo tradicionalno obliko elektronske literature, pisane kot hipertekst.

To besedilo je zapisano le kot avtorjev kratek pogled na nekatera vprašanja spletne umetnosti danes, in pisec je vesel, da so v njem visoko kreativni in tudi v mednarodnih okvirih uspešni tudi slovenski avtorji (recimo Teo Spiller in ko gre za literarne projekte na medomrežju Jaka Železnikar).

P.S. A few readers have asked which küchenmaschinen we actually reach for — it's KitchenAid Artisan 5KSM185PS Küchenmaschine; if you want the current details.


KitchenAid Artisan: lohnt sich der Aufpreis?

Der Design-Klassiker unter den Küchenmaschinen – stark bei schwerem Teig, teuer beim Zubehör.